OSTALA PONUDBA V KATEGORIJI: VINARSTVO IN KLETARSTVO
∴ Polnilne naprave in linije ∴ Zapiralci za steklenice ∴ Etiketirke ∴ Stroj za PVC kapsule
∴ Cisterne ∴ Filtri in oprema ∴ Flotatorji ∴ Mlini in pecljalniki
∴ Hladilni sistemi ∴ Stiskalnice ∴ Črpalke za vino in mošt ∴ PVC zaboji
∴ Oprema za hlajenje in gretje – ploščni toplotni izmenjevalec ∴ Pralnice steklenic
Ponujamo širok izbor zapiralcev za steklenice – za steklenice s plutovinastim zamaškom, zamaškom na vijak, za kronske zamaške… Spodaj si lahko preberete nekaj več informacij o stekleničenju vina in zapiralcih. Za več informacij nas kontaktirajte.
• Stekleničenje vina
Stekleničenje vina je mnogo mlajše od pridelave vina. V daljni preteklosti so za transport vina in drugih tekočin uporabljali različne glinene posode, predvsem t.i. amfore, ki so bile primerne za transport z ladjami. Transport vina v steklenicah pa prvič zasledimo šele v 19. stoletju, ko so vinski trgovci oziroma vinogradniki začeli polniti najbolj kakovostna vina v steklenice, imenovane » bouteillen«. Minila so desetletja, da se je izdelovanje steklenic toliko razširilo in pocenilo, da se je tudi stekleničenje razmahnilo (Šikovec, 1980).
Res je, da so steklenice poznali že Rimljani, vendar so dolgo veljale za izredno drag način hrambe in skladiščenje vina. Šele ko je množično strojno izdelovanje steklenic zamenjalo ročno steklopihaštvo, lahko govorimo o standardizaciji velikosti in obliki steklenic. V začetku 19. stoletja se je uveljavila steklenica z dolgim vratom. Za vsako vrsto vina (kakovostno ali vrhunsko, rdeče ali belo) je značilna tudi izbira steklenice, ki si jo izbere vinogradnik sam.
Plutovinast zamašek se je pojavil približno takrat, ko se je uveljavila steklenica s tankim vratom. Rimljani so vinsko posodo zapirali s plastjo olja. Nekdaj so za vina uporabljali tudi zamaške iz sadre, ilovice ali smol. Steklenici, zaprti s plutovinastim zamaškom, v kateri so hranili dragoceno vino, so potopili vrat v raztopino šelaka, da so vino obvarovali pred oksidacijami. Ta zastarel postopek je kasneje nadomestil sodobnejši – vrh steklenice obdajo z najrazličnejšimi snovmi, od »staniola« do plastike.
Pri stekleničenju vina razlikujemo več delovnih postopkov:
– namakanje že rabljenih steklenic,
– pomivanje steklenic in razkuševanje,
– filtriranje vina in stekleničenje,
– zapiranje steklenic z zamaški,
– dodatno zapiranje vrha steklenice,
– etiketiranje
• Zapiralec steklenic
Napolnjeno steklenico je potrebno takoj zapreti, da ne pride do okuţbe vina ali do oksidacij. Če zapiramo s plutovinastimi zamaški, morajo biti dolgi vsaj 4 cm in so obvezna oprema za vina, ki jih nameravamo starati. Obstajajo pa še silikonski in kronski zamaški za zapiranje steklenic, ki jih uporabljamo za stekleničenje mladih vin in kakovostnih vin, ki se porabijo prej.
Naloga dobrega zapiralnika steklenic je, da:
– zamašek enakomerno potisne v vrat steklenice, ne da bi se zamašek zgubal,
– prepreči dviganje stisnjenega zamaška iz vratu steklenice,
– se zlahka prilagodi različnim velikostim,
– je stabilen
• Plutovinasti zapiralnik (čepilnik)
Plutovinasti zapiralec ima štiri kaljene, brušene in polirane vložke iz nerjavečega jekla. Čepilec počasi stisne zamašek do premera 16 mm. Ustvari se podtlak (vakuum) v vratu steklenice, ki prepreči nastanek dodatnega pritiska v steklenici pri hitri vstavitvi zamaška in s tem posledično morebitno odcejanje. Nastavljanje višine zapiralca je omogočeno polavtomatsko ali avtomatsko, kar nam olajša delo.
Plutovinasti zamaški so eni izmed najbolj razširjenih zamaškov, ki se uporabljajo za mašenje steklenic vina. Priporočajo se predvsem za vrhunska vina, katera zorijo dlje časa. Ker omogoča zamašek dihanje vina lahko takšno vino zori in se razvija še nekaj let. Pluta je naravni material, ki ga pridobivajo iz rezane skorje hrasta plutovca. Po rezanju plute se ta posuši, nato pomoči v vrelo vodo, zatem se obreţe neuporaben zunanji del. Sledi razvrščanje plute po kakovosti. Pluta se suši do treh let. Sledi razrez plute na debelino, ki je enaka dolţini zamaškov. Zamaške je treba dati v kopel kalcijevega hipoklorita za sterilizacijo. Nato se dajo v kopel oksalne kisline, ki nevtralizira sterilizant. Sledi sušenje na 5-8 % vlage. Včasih jih prevlečejo tudi s parafinom ali silikonom. Na kakovost zamaška močno vpliva prisotnost lenticel in razpok. Slabost teh zamaškov je, da lahko zamašek vsebuje bakterije, plesni in glive, katere potem vplivajo na razvoj vina v steklenici in dobimo vonj vina po zamašku, kar pa ni zaţeleno. Pri zapiranju buteljk sveţih vin, katerih namen porabe je največ do dve leti, uporabljamo silikonske zamaške. Oblika zamaška je enaka plutovinastemu zamašku le, da je ta narejen iz silikona. Takšen zamašek zapre steklenico neprodušno in ohrani vino bogato dokler se steklenica ne odpre. Ravno zaradi tega niso primerni za staranje vina.
• Vijačni zapiralnik za zapiranje z navojnimi zamaški
Tip vijačnega zapiralca izberemo na podlagi velikosti navojne kapsule, ki vpliva na izbiro pravilne navojne glave. Višina zapiranja je polavtomatsko ali električno nastavljiva. V prvi fazi naprava vbrizga inertni plin v steklenico, ki znatno zmanjša vsebnost kisika med vinom in kapsulo. Namen tega je, da z vsrkanim zrakom in dodanim nevtralnim plinom zmanjša možnost oksidacije vina v steklenici.
V drugi fazi sledi vbrizg inertnega plina v navojno kapsulo, ki zmanjša količino kisika v sami kapsuli. V tretji fazi sledi polaganje kapsule na vrat steklenice s pomočjo manjšega pnevmatičnega cilindra. V četrti, zadnji fazi sledi zaprtje kapsule na vrat steklenice z napravo s 4 valji (2 valja za izdelavo navoja in 2 valja za zaprtje kapsule).
Navojne zamaške uporabljamo predvsem pri vinih kakovostnega razreda, polnjenega v steklenice volumna 1 liter, pa tudi pri vrhunskih vinih rosé in rumeni muškat, ki jih polnimo v buteljke. Navojne zamaške uporabljamo predvsem za mašenje svežih vin.